Pot je varna misel
ki pelje proti izhodu
pot je vedno uganka
čas prigod in vprašanj
tudi ko hodijo koraki
in doživlja podplat
dotike ostrih kamnov
in bodičevja ki pika
da začuti koža
bolečino prehajanja
in si zaželiš cilja
čimprej čimbližje
za tiste navajene hitrosti
pa muka ki je ni konec
ne še danes in morda
ne še jutri
ker čas gre
teče kot malemu Princu
ki kroži okoli Zemlje
z odprtim srcem
in dovzetno dušo
včasih pika tema
ker bi bilo lažje spati
če bi telo dalo spanec
včasih pikajo opazke
in groba ocenjevanja
tistih, ki niso blizu
in daleč od resnice
a reka teče
kot bi se ji mudilo
in ne more zaustaviti konjev
tistih ki brodijo mimo nje
z glavo in razumom
da je zadnji čas za postoj
za sestop z gore
na katero vleče vprašaj
in večno izziva
v boj
biti ali ne biti
in ni vprašanje
le izziv ki morda da
in morda vzame
tisto kar edino je
brez česa ni mogoče
priti na noben cilj
pridem do pike
a do sestopa
izklopim vse
tudi prehitro misel
ki ni potrebna
Irena,
... beseda ti teče in se preliva k bralcu kot reka ... do cilja ... do zaključka pesmi, ki sproža veliko razmislekov;
Všeč mi je.
Z lepimi pozdravi,
koni
Lepo pozdravljena koni
Sem vesela, da ti je bilo všeč.
Res vedno nekam pelje, ljudje smo reka. Kot vsa živa bitja potujemo.
Hvala ti in lep, lepi dan ti želim,
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!