PONOS
Vsak spodrsljaj te ponovno dvigne
čez ostri rob strehe,
pripet na žlebove,
pokapljane z dežnimi kapljami,
ki se rjasto zažirajo vse globlje,
kakor je z bolečino
pokapljano tvoje telo.
Ti pa, dvignjena nad vse to,
netipično gledaš dol.
Tal se sploh ne dotakneš,
čeprav bi morala z lizanjem ran
pobirati skupaj delčke razbolelega telesa
in si z ravno prav ohlajenim brendijem
splahniti priokus spodrsljaja.
Natančen in barvit oris ranjenega ponosa, v katerem oseba in zgradba (duša in telo?) prepletajoče razpadata in pesmi dajeta posebno atmosfero ... čestitke,
Ana
Pridružujem se čestitkam k Ponosu in podčrtanki.
Z lepimi pozdravi,
koni
Iskrena hvala! :-)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nuša Ilovar
- 13. 01. 2018 ob 18:05
- Prebrano 705 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 269.07
- Število ocen: 11