Kanonfutr in let za nebesa,
plahutanje in skoki
z doma narejenimi krili,
Waterloo v temno pozlačeni dobi,
na svoji poljani, v svoji sobi,
nekje ob mesečini
zvezde žarijo z zaslona,
pod petami še hrešči in odseva
železna zavesa.

Brez zastav in orožja,
dovolj je obleka,
je pač le za travnate bilke ta bitka,
otekajo gole misli
in mehke pesti
hlajene s sanjami dečka,
odprtih oči brez domotožja.

Rjavijo čudesa,
sije le smeh in njene dlani
izza devetih zidov, gora,
pandora, pandora,
kanonfutr in let za nebesa.

dvojnik