IZPOVED

Nebo so moje neprebrane pesmi,

iz njega odseva vsa moja praznina,

ko se v nočnih urah mi razburja misel,

ki z vprašanji  zrejo v neskončno prostornino.

Na balkonu sredi toplega poletja

iz teme plane razsvetljen komet,

zagoret v atmosferi našega ozračja

se vrača na kožo materi zemlji v objem.

Malokdo ve o plodnosti  planeta,

na katerem smo vsi otroci njenega srca,

naseljeni kot so na galapaškem otočju,

ostali primerki od zadnjih želj Boga.

Zato nam jasno je opisal Bog resnice,

da je iznesla prva jajca mati zemlja

in gledam mesec, njen največji plod,

ki jo z licem žalosti  objeti  hoče.

Kako naj bom ob vsem tem ravnodušen,

pomikam  se kot mravlja v vprašalnih krogih

in gledam množice ljudi pred sabo,

ki so z mislimi nadvse  drugačni.

tomi