Vsa topla svetloba
nad mladimi travami
je danes tvoja in moja,
vse brezčasne zlate reke,
skozi solze
sramežljivo nasmejane vrbe žalujke,
izgubljeni srnjaki
s pobalinskimi pogledi,
s fračami, prodniki in
ukradenimi sončnimi žarki v žepih,
hripave zaspane lisice,
ki so prazne steklenice
zakopale poleg kokošnjakov
in v luno zaljubljene volkulje
z zaskrbljenimi očmi.
Danes te molče povabim na ples
čisto nizko nad odhajajočo gladino,
da prestrašiva postrvi, ščuke in
zlovoljne some,
da pod še nezrelimi oblaki
prehitiva dan,
odkleneva mehkobo in se -
vsaj enkrat v tem obstoju -
najdeva odprta,
pod varnim zavetjem
pramodrega neba.
To pa je povabilo v popolnem blišču besednega zaklada. Ni kaj reči, kot samo brati, in spet brati to odlično pesem. Bravo mucamaca.
Lp
A
Poslano:
11. 01. 2018 ob 11:40
Spremenjeno:
11. 01. 2018 ob 11:41
Zelo lepo se ujamejo besede v uho in srce. Čestitam!
Lp, salke
Hvala Andrejka in Salke!
Lep večer!
mm
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!