Ko se ti ne govori,
prisloni školjko na uho,
poslušaj morje,
ki je v njo ušlo.
Povej, slišiš delfina,
kako s kljunom tleska
ali hobotnico,
ki je polna peska?
Ne samo, da slišim,
kar v sinje je zavito,
si zraven rišem slike,
kar domišljiji je razkrito.
Tako si pričaram svet,
kjer požirek morja mi je spiti,
poslušam, gledam,
to mi srce največ nasiti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!