Zaspane noči

stiskajo skupaj oči

večnim sanjačem.

__________________

Noči malokdo vidi. Z zaprtimi očmi se vidijo samo še sanje.

Nekaj zgodb združenih v podzavesti od včeraj, ki so ohrabrile zavest,

da ima novo vsebino z novimi razsežnostmi za skrivnostne vdihe.

A bo minilo, ko bosta kazalca nekajkrat obkrožila svoje kroge

in bo čas mineval, kakor že.

V tišini prilivam kavo in čakam da se znotraj mene nabere nova

utrujenost. Zmeraj je nekaj, zaradi česar so sanje, da potoneš v dno

jogija najboljša rešitev in je vsekakor lažja kot hoja po sobi, branje

ki zaradi teme utruja oči in kar bolj malo vpliva da lažje preguraš temo.

Z lončkom v roki potujem do računalnika, da napišem tisto, kar dobro

število neprespanih že dolgo ve in vdanih v usodo, ki nikakor noče

zapreti oči in odpreti dobre sanje, ki bi skrajšale čas vsaj do jutra.

Zato sem ponoči rada sanjač, rada pod blazino odhajam v neke druge

svetove,  izmišljene ali resnične, samo da zaprem oči.

Čez nekaj časa mi utrujeni zmanjka nočne svetlobe iz svetilke

in prijetno utrujena zaspim.Kot bi me na tiho peljali v gladiatorjevo

areno in moj boj je samo boj za sanje.

Po nekaj požirkih kave na pol utrujeno zaspim in ko se zbudim sem

srečna, šel je potreben čas za nabiranje notranje moči.

Ura se prestavlja po polžje. In oči lezejo skupaj.

Čez  pol ure bom že spala in upam da dan bo srečen.

Zaprite se oči, želim si sanj.                                                                                                                     

IŽ-lev