Nanizano
zame strgaš sivo nebo
odlomiš šopek svetlobe
z njim načečkaš svet
ki ga najraje nabiram na pletilke
molčim, a vem
kako žuljave so tvoje roke
od ožemanja puščav
ki vise z deževnih oblakov
v vsaki brazgotini sem mehkoba
zaradi katere
segaš med ostre robove oblakov
ko ti pletem nežnost iz ljubljene ženske
.jpg "Darika")
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 07. 01. 2018 ob 15:11
- Prebrano 750 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 406.03
