Padec

Kakor večkrat zlepljena

porcelanasta gosja pastirica

ponovno padam z roba

stare razmajane varnosti.

Misel razpršena na besede,

molk in vse ostalo.

Svet - velikansko oko 

vse okoli mene,

ki ne morem zapreti oči

niti takrat,

ko si želim moliti.

 

Kako nenavadno,

z vrha navzdol,

se zmore zgostiti čas!

Kako nedvoumno jasno

sem videla lasten padec,

še ko sem se več življenj daleč

bleščala v soncu

vsa čista, dobra in ljubeča!

 

Samoumevno je bilo,

da bom sleherni del poti proti tlom čutila,

na koliko koščkov se bo raztreščila

moja že večkrat okrušena lupina.

In kako gibko se bo

z drobnim zmagovalnim nasmehom

izpod krhkih belih črepinj,

izvil v nebo

gladek neoskrunjeni strah.

poetesa

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
08. 01. 2018 ob 17:21


Odlična

Lahko pojasniš tole postavitev:

še ko sem se življenja daleč

bleščala v soncu


?

Zastavica

poetesa

Poslano:
09. 01. 2018 ob 21:19

Lahko poskusim ;) ...

Slika pred očmi je taka:

Na s soncem osvetljeni polici stoji popolnoma nova porcelanasta figurica. Vsa "čista, dobra in ljubeča". In že takrat ve, da bo pad(a)la. Torej ... Že več "življenj" (razbitij, polomov ...) pred tem konkretnim padcem, je videla, kako se bo tem trenutku pesmi vse skupaj dogajalo.

Sem približno pojasnila? Predlagaš kakšno drugačno postavitev?


Hvala in lep večer! 

mm

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
10. 01. 2018 ob 07:21

Aha. Super razlaga, fajn poetična nota, ampak še vedno nerazumljiv stavek ... ( ne berem "kako daleč" ampak "koga ali česa" daleč in to vrže s tira.)


Morda tako:

 -še vedno več življenj daleč

- več življenj oddaljena

?

Lp, lidija

Zastavica

poetesa

Poslano:
10. 01. 2018 ob 09:31

Aha! Razumem zdaj, kako se sliši ... Hvala!

Popravljam ...

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

poetesa
Napisal/a: poetesa

Pesmi

  • 06. 01. 2018 ob 15:13
  • Prebrano 720 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 495.59
  • Število ocen: 19

Zastavica