Vzbrstite mlade veje !
Prastara moč življenja
iz korenin navzgor naj sok požene !
Naj še enkrat se življenje nam zasmeje.
Zbudi nas, poljubi - SONCE.
Drevesa rastejo v višave.
Brstijo, koprnijo, se množijo.
Drevesce mlado - bodi mi zavetje.
Kot mlada tigrica povzpnem se nate.
Igrivo se med vejami pomikam,
od zgoraj tu
sem gospodar vesolja.
Zelena veja zame,
kot ptič tu pesmice prepevam.
Moj smeh odmeva v daljave.
Poljubi me, poljubi sonce.
Vsak dan in noč se mi življenje
le še smeje.
In plezam le še višje, višje.
Drevo je milostno in je hranljivo.
Me s sadežimi sladkimi in sočnimi
je napojilo.
Oh kakšno rajsko obhajilo..
V templju Narave so hostije hranljive in polne darov ;) Boga.
Kajne, Darika :).
Lep pozdrav,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Darika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!