Sežem skozi šipo
zagrabim meglo
in jo prebiram na dlani
najdem koščke ometa
sprane ikone nje
razpete na več križev
razčetverjene v delčke izluženih fresk
na katerih restavrirajo le roke
umikam se z mraza
prste pustim zunaj
kot svetilnik za iskalce
kot priveze za čolne
izgubljene v brezvetrju
Irena dobro jutro
To pa je prava poezija, pravo Tipanje.
Lep dan ti želim.
Pozdrav, Irena
Irena, včasih je megla gosta.
Hvala ti in en objemček
i
Filia, hvala ti, da jih vidiš.
objem
pi
V tej pesmi je toliko altruizma, da je že zaradi tega vredna izpostavitve. Prsti kot privez za čolne, kako močen simbol!
Lp, lidija
Lepa, da se močno oklene, ne samo tipa.
Čestitke za črtice ☆
Lidija, prav lepa hvala za zapisano in seveda za črtice.
Naj bo čim manj megle. ;)
lp
Pi
Hvala Triglav.
Tistim, ki jih imamo radi, zmeraj čuvamo kak parking plac. ;) Kajne? :)
lp
i
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!