Srce ledeno
Pogrešam občutek miru,
nad menoj pa le nemir preži.
Odkar ugasnil še zadnji je plamen,
ledeno postalo je moje srce.
Nekoč mi cvet obsijan z soncem,
zdel tako pisan je in tople.
Zdaj pa hladen in tuj mi je,
kot zadnji jesenski dan.
Vrjela sem nekoč v pravljice,
zdaj vem, da le otroške sanje so bile.
Nasmeh bledi v ozadje,
oči pa iščejo iskro upanja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nikolina_Lorena
- 03. 01. 2018 ob 20:26
- Prebrano 405 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 93
- Število ocen: 5
