Sonet št. 48

Na starem Renskem mostu sem nekoč obstal,

saj žarki so cveteli skozi splet rozet

in če si v Baslu sam, se takih poslikav

razveseliš in razvedri se tudi svet.

 

Gospod je z več srca vihtel akordeon,

jarine lepši ples plesale so z vodoj

in njihov melanholično-umirjen ton

izginil je in ni se več igral z menoj.

 

Tedaj spoznal sem bagatelnost vseh skrbi,

lahkotnost, ki jo v sebi najdeš spet in spet

ter neverjetno moč, ki zgolj v trenutku spi,

kot je pogled na mostu v šopek senc rozet.

 

A žal ta šopek plen je črno belih men;

prekmalu je zašlo in v noč je stekel Ren.

Peter Rangus

salke

Poslano:
03. 01. 2018 ob 14:01

Peter, prelep sonet, nežen spoznanj in občutij. Čestitam!

Vse dobro in srečno v tem letu tebi in tvojim.

Lep pozdrav,

salke

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
03. 01. 2018 ob 14:19

Hvala Salke. Tudi tebi srečno 2018!

Zastavica

maatjazh

Poslano:
03. 01. 2018 ob 17:07

Lepo. Le tako naprej v novem letu, kolega!

Lp M.

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
03. 01. 2018 ob 23:05

Hvala Matjaž, vse najlepše tudi tebi!

Lp Peter

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
05. 01. 2018 ob 19:38

Sonet z zmagovalno mislijo: "neverjetna moč, ki zgolj v trenutku spi"

Trenutki nas dvignejo nad Nič, živimo za zdaj, za trenutke!

Lp, lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 03. 01. 2018 ob 13:42
  • Prebrano 308 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 259.5
  • Število ocen: 8

Zastavica