Na vzhodu sem bila
ko si se zbudil
na severu sem bila
ko si se dvignil
k meni
zdaj sem tvoj prst
hodim po istih poteh
kot sije tvoje sonce
grem skupaj proti dnu
med zemejske poti
in že dolgo nisem
zatisnila pogleda
še danes sem smer
sem človeški kompas
s senzibilnostjo
v tisti šibki točki
kjer me zlomi
tvoj pogled
tam sem pes
ki sledi gospodarju
nad tvojimi očmi
v nespanju noči
s toplino dneva
Zelo lepo napisano, Irena. Pesem se bere na več načinov, a v vseh ostaja sonce, in ti ob njem.
Lep pozdrav,
salke
salke dober večer
Res je za branje na več načinov, prav si ugotovil.
Všeč mi je, da si prebral, hvala ti za komentar.
Želim ti lep večer,
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!