snežim v tvoje naročje kot mandljev cvet
puhast bel in ravno prav velik
za pesem spečega lica
s tankimi nebesnimi besedami
ki se zaletavajo
brez dotika
v srž
ki nikoli ne izpuhti
....ta lepa pesem me je zasnežila brez dotika...zdaj se topijo nebesne besede v lepoto....
Lep večer,
Majda
Tole pa je nekaj novega v tvojem zdajšnjem pisanju: presenetljiva nežnost in obrat navznoter ... čestitke,
Ana
Tudi mene je presenetila nežnost mandljevega cveta ... ti paše;) ... zelooo ... lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!