ONO KAD VAZDUH MIRIŠE NA LJUBAV

/Tatjani/

 

 

Mlado decembarsko jutro,
sveža crna kafa, jaka i gorka,
Šostakovičev Drugi valcer dopire iz kuta sobe
i misli, odlutale nekud
u razlomljenom mozaiku sećanja i stvarnosti...

 

Muzika u pozadini se menja,
sada svira Šubertova serenada.
Kroz odškrinut prozor
svežina ulazi neprimetno, skoro stidljivo,
donoseći sobom neke fluide, meni poznate...

 

Leto u duši, proleće u srcu, zima na oknima.
Jesen u nezaboravu.

 

Estetika doživljaja je neponovljiva.

 

Kad se svi osećaji stope u jedan,
pred sobom vidim samo Tebe.
Rasprše se magloviti ostaci svih mogućih nedoumica,
slutnji ili sumnji, ako ih je ikad i bilo.
Sivkasti oblaci smutljive svakodnevice
hitro iščeznu pred tvojim likom.

 

I vazduh zamiriše na Ljubav.

Milen Šelmić

Komentiranje je zaprto!

Milen Šelmić
Napisal/a: Milen Šelmić

Pesmi

  • 30. 12. 2017 ob 13:28
  • Prebrano 599 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 265.43

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!