Zvečer smo si na hišnem pragu očistili čevlje,
kot bi z njih otresali dan,
ki smo ga nosili s sabo.

Sprejela nas je v svoje naročje
nam ponudila mizo z žganci in mlekom
ter posteljo za počitek.

Oni dan sem jo pogledal,
nikogar ni, ki bi si čistil čevlje,
se veselil vonja po žgancih in počitka.

Ropot skled in žlic
je zamrl med ometom,
ki je odpadel pod oknom.

Dobro smo si očistili čevlje,
z njih otresli vse pretekle dni
in odšli.

Danilo Muršec