Teka, teka pred temnimi močmi. 

Izmuzne se prvi pasti.

Druga jo ulovi.

Zdaj še midva sva tu.

Kdo bo naslednji?

Tekava, tekava, konca ni.

Ločiva se na sredini naše poti,

Kjer to se potrebno ni,

le lažje naju ogrozi.

Vsak v svojo smer teče.

Temna moč se razpolovi.

Obema sledi.

Beživa preko pasti.

Ena, dva, tri.

Pa te več ni.

Kje si pa ti?

Ena, dva, tri.

Pa me ni.

Pozdravljen.

Končno si se prost,

Tu trplenja ni.

Temni prostori.

Rdeče luči.

Svobode ni.

Kje si ti?

V temi sedi.

Osvetljena z krvavimi lučmi.

Sedi, se ne smeji.

Ramislja.

Zakaj se to godi?

Kdo si?

Kot da moje identitete ni.

Poglj te števke tri.

Na telesu.

Kri preliva se.

Urezane številke tri.

Noga mi krvavi.

Kaj se mi godi?

Urezane številke tri.

Nad mano se tema smeji.

Všeč ji je ko človek trpi.

Kako pa naj ji ubeži?

Plan kuje.

Načrtuje.

Izhoda ni.

Ujet si.

Ujet za vedno.

Tečeš iz ustanove v ustanovo vedno bolj redno.

Končuje se življenje.

Tema se vedno bolj smeji.

VSE SE SMEJI KO TEBE NI.

Domen Perovsek