Berivo

Vzel sem knjigo

v svoje roke in začel prebirati

vrzeli vsebine.

Zamolčane resnice,

ki so bolščale v tišino,

so se izpisale na peruti neba.

 

Na nosilnost neoprijemljivega

časa je vstopila

prehodnost, prihodnost je

vztrepetala, drget stvarstva

je zaslutil laži

in jih hipoma začel sestavljati

v kompozicije odhoda.

 

Nasmeh je posijal čez

skalovje gora v dolino smrti.

Iz zemlje se je izlegel

veter, prvenec kisika, ki nosi zgodbo

iz roda v rod, iz zgodovine v danes,

kot nakup iz trgovine napuha,

vse višje po spirali življenja.

 

Smer cveti v razkrižju

poti, končana pika na začetku,

kot zasajeno seme usode,

ki ve, da se bitja gonijo naravno

in da je kemija vesolja blagodejnost duše.

 

Pesem je odpela

z zadnje strani platnice.

Glas je zaplul pod

temno snov, sijoč blisk

zareze je ustvaril kompas vrtenja,

enak v vseh smereh,

in ogenj ljubezni, kot prvinska skrajnost,

je zatrepetal v verzih skozi porod vode.

 

Dare Gozdnikar

Komentiranje je zaprto!

Dare Gozdnikar
Napisal/a: Dare Gozdnikar

Pesmi

  • 26. 12. 2017 ob 12:01
  • Prebrano 465 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 110.48
  • Število ocen: 5

Zastavica