Lepa pesem, Matej, všeč mi je bila že takrat, ko si jo prvič objavil. Ni mi pa čisto jasno, kakšno zvezo ima z njo Ivana Kobilca (ne Kobilica), ki jo omenjaš v naslovu. Jo je napisala ona, ali si jo napisal ti po njeni sliki, ki jo pripenjaš?

Hvala za morebitna pojasnila in lep pozdrav, M.

Milček Komelj je izdal knjigo Obrazi, slovensko slikarstvo 19 stol. V njej tudi obravnava to sliko: Poletje. Izrazi kot so sončni bog, zornih lic, zlatih las sem ukradel iz te študije. Prva verzija soneta pa je bila manj lahkotna, bolj okorna,

sem pa v njej še bolj dobesedno citiral Komelja:

Smehljajoča se meščanska gospodična

na klopici sred trate venec spleta,

spokojno je zazrta predse, cvetja

polno krilo se ji tal dotika, mična,

zlatolasa deklica ob njej stoji

in z nasmeškom srečnim ji podaja rože,

v travici sedeč otrok ji cvet moli,

zadaj pa vesel prihaja deček prožne

hoje, mahajoč s cvetlicami, za njim,

čez plot, pleza še en nasmejan otrok.

Ves prizor je v znamenju mladosti in

visokega poletja, ko prinaša

nam obilje rož v življenje sončni bog

in sreče je do roba polna čaša.