Ko zatavaš daleč
za svetlikajoče se oči
mesta, ki te izdihuje
z močjo šibkega utripa,
ko vate buljijo bela zrkla
nočnih kričačev,
ki ti v vrtače mečejo
komaj prebujene sanjače,
ko se ti zdi, da slišiš
kako jim pokajo kosti
in otrpneš v grozi
preglasne misli,
da smo vsi obsojeni
na vonj lastne krvi,
razširi roke in skoči
v svoje srce, deklica mila,
saj si lahko modra ptica,
nebeška glasnica
obljudenih nirvan,
saj si lahko repatica,
svetla sled
nad svet(l)iščem
sredi podivjanega gozda,
saj si lahko kosu kos
in pesmi pesem štirih vetrov.
Pesem, ki te tako presune, da enostavno obnemiš. Hvala za misli, ki si jih ubesedila in jim podarila krila.
Vse lepo
"filia"
nič izgubljena, temveč mojstrsko najdena v pesmi
objem
pi
Mojstrska! Všeč mi je optimističen zaključek.
Dobro se imej, Breza.
Lp
A
Kar precej zahtevno branje. Podpiram.
Vsem skupaj hvala za branje in prijazne komentarje.
Bodite in ostanite Dobro!
Skočiti v svoje srce in čutiti, da obstaja milina, navkljub temačnosti, kaosu in hrupu ... tudi meni je všeč pomensko igriv in optimističen konec, čestitke,
Ana
Bom probala ne biti izgubljena, ko bom brala tvoja pesem, ne samo enkrat, da me malo brcne:)
lp, ajda
Breza, ... in tudi ti si pesem pesmi;)))
Iskrene čestitke k pesmi pomladi po izboru bralcev.
Z lepimi pozdravi,
koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!