Skozi veje jurskih dreves se skoraj ne vidi neba
praprot jim sega le do gležnjev
ko stegne noge in stopi na prste
seže komaj do najnižjih borovnic
ki vise kot velikanske žoge z grmičevja
pred seboj kotali zrno z zrelih trav
večje kakor njegova glava
čeprav je to leto bera prav slaba
na nebu se pojavi komet
in zla slutnja mu zmoti sprejem signalov
iz mravljišča
tipalke so gluhe
nenadoma se stemni in tema pokrije svet

v grozi se zbudi
potipa po telesu
najde roki nogi
in spet pomisli na mravljinca
ki ga je pohodil na obronku gozda
ko je želel ugasniti ogorek cigarete

pi - irena p.