Sonet št. 47

Med vrstami trt, ki so kolo plesale

pod njem nejevoljno v ogromni globeli,

je gledal v nebo in v nebesne korale,

v utrinke, ki kot ognjemet, so žareli.

 

Zazdeli so se, kot vsa leta v Ljubljani,

katerih spomine le včasih popije.

Nomadi vesolja, prastari cigani

so zopet zapeli napev melodije:

 

»Umazal si sanje nevednega mladca,

privezal si s štriki mu pričakovanja.

Veš, vsakdo zave se kdaj svojega padca

ter si zaželi, da kot prej znova sanja.«

 

Premleval je dolgo mladost v svoji glavi,

dokler ni zaspal, kar med trtami, v travi.

Peter Rangus

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
27. 12. 2017 ob 20:03

Pod njem??

:)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 21. 12. 2017 ob 01:01
  • Prebrano 489 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 102.53
  • Število ocen: 5

Zastavica