
BOŽJA POSLANKA
Iz nevidnih želj so nastala živa bitja
iz celičnih poganjkov življenja,
so se iz morskih pen povzpela
na obale nam znanih sfer.
Nešteto let je že za nami
ponosen je človek sam s seboj,
utvar je naslikanih prepolno
a ljubezen je prišla kot božji lon.
Prišla je kot močno navodilo,
nam dala svoj smisel in pomen,
a človek se do današnjih dni ni odločil,
kako naj v ljubezni s sočlovekom živi.
Radovedno se je z njo povezal,
kdor je hotel si jo je celo vzel,
postala je vlačuga med zemljani,
nihče jo resno ni vzel.
Edino bog jo je začutil
kot povezovalko med vsemi,
prav zato jo je ljudem prepustil,
naj le prijateljuje med ljudmi.
Enkrat se bomo spraševali
zakaj se je držimo vsi,
čeprav ne vemo nič v zagovor,
slutimo, da brez nje med nami nič ni.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!