NIK

Včasih sanjam preproste stvari, Nik.

Sanjam o tem, kako tečeva. Daleč proč od vsega,

kar naju je kdaj ranilo. Da sva se ustavila in razbila na tleh.

Kot tisti porcelanast krožnik, ki ga ne rabiš več.

Ko več ne morem naprej, Nik, takrat tečeva.

Tečeva po makovih poljih, po brezkončnih poljih zlatih žit.

In sončnic. Ah, toliko rumenih sončnic!

Takrat te pogrešam, Nik.

Včasih čutim preproste stvari, Nik.

Čutim vse tisto, kar sva spoznala, pa je šlo mimo.

Čutim tiste koščke, ki so sestavljali celoto.

Ko preveč peče, Nik, takrat te začutim.

Poljubi kot drobne snežinke,

ki se stapljajo v sneg na golih ramenih.

Čutim dotik, ki me celi. Občutim bitje srca.

Takrat te sprejemam, Nik.

Včasih slišim preproste stvari, Nik.

Slišim tvoj glas, ki me predrami iz more.

Slišim glasbo, ki igra v kavarni, ko skušam zdržati neskončne minute brez tebe.

Slišim vse tisto, kar bi morala prej, pa nisem, Nik.

Slišim srce, ki joče in dušo, ki prosi Usmiljenja.

Takrat molim zate, Nik.

Včasih dojamem preproste stvari, Nik.

Dojamem, kako je življenje grenko in sladko in nepredvidljivo.

Dojamem, da si daleč stran.

Dojamem, da je pot še dolga,

dolga in težka.

Takrat te ljubim, Nik.

Serena Night