ZA LAČNE
Tisoč sveč in rož nebroj,
nocoj, polagate za mrtve.
Kaj pa oni? Ki še živi,
glad in jad trpijo.
Kdo se spomni, da živijo?
Mrtvih lakota ne stiska,
se ne joče lačen jim otrok.
Jim ni hladno v trdi zimi.
Spokojnost našli so v globini,
je vse hudo že za njimi.
Tistim lačnim, tu med nami,
v zimi hladni in ob prazni žlici,
njim so danes stradajoči klici.
Njim naj sveča se prižge,
za kruh, in novo upanje.
nocoj, polagate za mrtve.
Kaj pa oni? Ki še živi,
glad in jad trpijo.
Kdo se spomni, da živijo?
Mrtvih lakota ne stiska,
se ne joče lačen jim otrok.
Jim ni hladno v trdi zimi.
Spokojnost našli so v globini,
je vse hudo že za njimi.
Tistim lačnim, tu med nami,
v zimi hladni in ob prazni žlici,
njim so danes stradajoči klici.
Njim naj sveča se prižge,
za kruh, in novo upanje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva
- 31. 10. 2007 ob 20:12
- Prebrano 778 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 342
- Število ocen: 12
