Žalujem in srečen sem,
srečen od lahkosti sredi grenkobe,
srečen ker sem,
in ker še znam žalovati.
Žalujem,
ker sem le tavajoče zrno,
in smejem se,
ker še uspem poleteti,
srečen,
čeprav neuslišan v cvetočih vrtovih,
da stopam peresnih copat.
Sem lahek in srečen,
ko zibam se v ulici nočni,
v grenčici za njenim odtenkom sinjine,
a srečen,
da še lahko plovem
po burni gladini razpenjene reke.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dvojnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!