Leta so kot perlice,
ki jih nerodna dekliška roka
previdno in počasi niza na ogrlico.
Zgodi se lahko,
da sem in tja nehote preslišiš budilko novega dne
in ponujena priložnost odlebdi predaleč od dosega tvoje roke.
Potem se sprašuješ, če obstajajo sanje, ki bdijo in
sam sebi se zdiš kot nesprejeti tujec zagorele polti in skodranih las
žalobno temačnega odtenka.
Včasih stremiš po neprepoznavnem cilju, ki na koncu zogleni v brezpomen.
Vstopnica za v večnost je vrtoglavo visoke cene. Vseskozi plačuješ za svoje napake in grehe svojih prednikov.

Jasna