PRETEKLOST

vsi so me videli

prav vsi

v moji sobici

v mojem templju

ob slabi svetlobi

ob utripanju mojega srca

sobe ne bom zapustila nikoli

ne bom pogledala ven

ostala bom na svojem oltarju

iz črnega marmorja

kjer se zbirajo črne duše

in prepereli platonizem

in

potreba po izbruhih

potreba po gorenju

mojega srca

na oltarju brez luči

brez prikazni

črnih duš

......

nihče mi ne verjame

nihče ne dojame

a nekoč......

bo končano

in pohvaljena bom s strani duš

črnih duš

s počasno kretnjo odprla bom svoje 

črne oči

in svetlo bo odtlej na mojem oltarju

svetlo

črno

počasno

nepremisljeno

Komentiranje je zaprto!

nepremisljeno
Napisal/a: nepremisljeno

Pesmi

  • 18. 12. 2017 ob 14:20
  • Prebrano 655 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 127.38
  • Število ocen: 7

Zastavica