vsi so me videli
prav vsi
v moji sobici
v mojem templju
ob slabi svetlobi
ob utripanju mojega srca
sobe ne bom zapustila nikoli
ne bom pogledala ven
ostala bom na svojem oltarju
iz črnega marmorja
kjer se zbirajo črne duše
in prepereli platonizem
in
potreba po izbruhih
potreba po gorenju
mojega srca
na oltarju brez luči
brez prikazni
črnih duš
......
nihče mi ne verjame
nihče ne dojame
a nekoč......
bo končano
in pohvaljena bom s strani duš
črnih duš
s počasno kretnjo odprla bom svoje
črne oči
in svetlo bo odtlej na mojem oltarju
svetlo
črno
počasno
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nepremisljeno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!