VEŠ, DECEMBER JE
Iz zibelke neba
se vsipa jata belih ptic.
Ujamem jih med
lahen utrip trepalnic,
ko zaprem oči.
Si tu?
Glas ali le odmev
iz skrčene dlani?
Dotaknem se
neskončne zdrobljenosti zvokov,
ki tlijo v mreži sejma.
Zaznam vonj kuhanega vina
in belih rož, ki odcvetajo
v razpočenem trepetu svetilk.
Glej, pramen zime
osvetljuje mrak.
In drobci neba sestopajo
proti obrobju časa.
Si še tu?
Glas ali le šepet isker
med pršenjem ledenih kristalov?
Veš, december je.
V neizrekljivi belini ljubezni
na konici sveta.
skozi belo tkanje si se me dotaknila, čeprav ga odgrinjaš za pogled v mnoge kotičke
objem
i
Ta beli december se me je dotaknil pri ♡
Hvala, Irena in triglav,
naj vaju boža belo tkanje...
Lp, M
Je to glas drugega, je to jek nas samih, kadar smo taako sami ..? ali le odgovor na iskanje tišine, notranjega miru ... sredi večglavega hrupa? vsa ta vprašanje se mi porajajo ob branju te tvoje imenitne pesmi, Martina. Bravo!
Ah, kako pobožajo nekatere pesmi.
Lep večer
A
Draga Andrejka,
hvala za pozorno branje in komentar. Si ena redkih, ki znaš zelo dobro pokomentirati pesmi! To pomeni, da si se sposobna poglobiti v napisano, razmišljaš in dodaš vrednost pesmi skozi svoja videnja.
Zelo sem vesela tvojega dotika. Veliko mi pomeni!
LP in objem, M
... ja, Martina, december je "v neizrekljivi belini ljubezni" za vse, tudi za "glas ali le šepet iz isker med pršenjem ledenih kristalov";
... lepa pesem, h kateri se vračam, ker se me je dotaknila na nežno čuteč način;
vse dobro ti želim,
koni
Draga koni, najlepša hvala za dotik, objem skozi pesem ...
lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 18. 12. 2017 ob 11:44
- Prebrano 1102 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 545.99
- Število ocen: 24