Tvoj svet,
ki mi leži pod nogami,
veka nevidne zvezde.
Tvoj svet,
ki ga pijem,
voda, senca dreves,
razraščena korenina poljuba.
Verjemi.
V tenkem svilenem papirju
odtisnjena
večnost besed.
Draga Majdi
To je pa ne samo lepo ampak prav svečano!
Lep pozdrav, Irena
Verjamem. V nekaj je vredno verjeti.
Hvala, draga Irena! Bodi lepo!
filia...verjeti v vredno, a ne? ...še en objem,
Majda
Všeč mi je, ker jo lahko berem na več načinov...in vsak od njih mi je všeč.
Lp, M
Večnost - kot ljubezen, ki preseva iz drobne pesmi, postavljene ravno prav ozko, da se razmahne v širine (do veke zvezd) in potopi v globine (h korenini poljuba) ... čestitke,
Ana
Martina, naj se ti tanek svilen papir te pesmi v mojem imenu zahvali na vse načine
:)
Urednica Ana, naj ti na srebrni vrvici, ki si jo napela, zacingljajo zvezde ( podčrtane :)
Objemček obema,
Majda
Verjamem in potrditev je v črticah ...
in (svilenem) papirju, do katetega čutim veliko spoštovanje
☆
triglav,
hvala za lep komentar. Spoštovanje se zrcali in vrača k tvoji poeziji.
Objem ti zavijam v svilen papir :),
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!