vrni mi dom ...

vrni mi stene na katerih nisem

prepleskala sledi drobnih otroških rok

vrni mi smeh

tudi solz ne pozabi

vrni mi ...

vrni vrče ljubezni

ki je kipela čez robove

kriva sem

ker sem dajala več

kot bi smela dajati

nazaj mi pričaraj glasbo ...

v nočeh sem odpirala vrata

jo bosa delila z drevesi

ko sem nad krošnjami iskala zvezde

in v ribnikih motila ribje sanje

dragi Božiček ...

pišem v prazno

izbrisana iz tvojega seznama

s prsti kupčkam kar je ostalo

lepim novo sestavljenko

od mraza mi drhtijo roke

še najdeš pot

v nerazsvetljeno žalost

mogoče imaš v kakšni založeni vreči

nekaj odvečne toplote

prosim te zanjo ...

podarila bi jo tistim ki jih ljubim

zebe jih z mano

dragi Božiček ...

veliko pisem je napisanih v prazno

filia