Prvi je tisti, ki ne more spati.
Prvi je tisti, ki prvi odpre oči,
kakor da bi bežale pred temo,
pred skritimi zvezdami za stropom
katerih ne vidim ampak samo po občutku
vem, da bi nekje zgoraj morale biti.
Luna in vsa razpršena svetloba po nebu,
kakor sanje pospane po polovici planeta,
izmučene od budnosti, naveličane od teme.
Počasi prihaja svetlo, do jutra bodo odprte
oči, večina, ker jih bodo tudi sanje izmučile
in v njih ne bo samo zvezd, ne bo.
Kakor zdravnik bo dan, zdravil od prividov noči,
dokler se ne utrudijo misli in padejo znova.
V posteljo. In spet prekrižam še včeraj, ulovim sedanjost
in na široko odprem oči. Vidim, obrise ki se igrajo z mano.
Vem.
Iz napol budnega stanja in pričakovanja sanj ti je privrela ta občutena jutranja pesem. Lepa je. Namig: Popravi naslov (V jutro).
Naj ti bo pesem še naprej tolažnica, draga Irena.
Lp
A
Draga Andrejka
Zelo sem vesela, da si prebrala, še bolj da si jo občutila.
In hvala ti, enako tudi tebi, odlično znaš iz misli v besedo, v tem uživam.
Lep pozdrav, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!