Topla sapa radiatorja
je premaknila plamen sveče,
ki je goreče zaplesal.
V rokah držim skodelico čaja,
skuhanega za enega.
Luči so pogasnjene,
zunaj sneg krasi zaključek dneva.
V otroški sobi,
ki ni več otroška,
na policah že dolgo ni več pravljic.
Tvoje oči iščejo odsev drugje,
tvoji koraki stopajo vštric z drugimi.
Gledam ven,
tišina v meni mi je všeč
in vrata bodo vedno odklenjena.
Evelina dobro jutro
Ni več pravljic in vrata bodo za vedno odklenjena
Občutek, da čas mogoče le ni minil. Lepa je.
Lep pozdrav, Irena
Hvala obema za pozornost in prijaznost :)
Da, da, koliko otroških prostorov nosimo s seboj kot življenjsko popotnico, koliko odprtih vrat puščamo ...
Objem , draga Evelina
A
Všeč ... Ko storimo edino pravo stvar, spustimo otroka v njegovo lastno življenje ...
Pesem govori o tem. Lahna melanholija, ki veje iz nje, ni žalost ampak sprejemanje nujnega.
Lp, L
Hvala, Lidija!
Lp Evelina
Uau! To se ti je zlilo v besede z razlogom. Res lepo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!