Getsemani
U svojim očima mrijestila je more.
I najcrnju dubinu ruci koraljara.
Kći oštričkih tuga
i Marijina križnog znaka.
Majka moje majke.
Kaloper moj,
moje Biblije otrgnuti list.
Osniježila se jednog lipnja
u Getsemanski vrt.
S njenog čela,
prvi put,
obljubila me
trudna Smrt.
Protjecanje znaš uokviriti radošću i tugom, zavisno od obala o koje udaraju naši životi... kao valovi, često nam se čini ostavljeni na milost i nemilost nama samima. Druga strana Bivanja u tvom je izričaju poezija pred kojom čitatelj mora ostati zadivljen.
Hvala, Mirko. Poezija uistinu ima čudesno svojstvo iscjeljenja.
Kot molitev, s podobami z Biblije (morda prav tisti manjkajoči list), ki na subtilen in hkrati mogočen način umešča življenje in smrt v nenehno prepletenost, drugačno konotacijo zadobi tudi zaradi ženstvenosti (in možnosti nadaljevanja rodu, od tu tudi izjemna prispodoba o noseči smrti) čestitke,
Ana
Čestitam na podčrtanki, Nikita.
Lijep pozdrav, salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nikita
- 10. 12. 2017 ob 08:35
- Prebrano 1013 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 177.18