Vsi kotički oblakov ujeti

štrlijo iz črne rešetke.

Prostranost gozdov in vsi cveti

livad so tu skrčeni v kletke.

Globine vseh morji naslikane zrejo

z akvarijskih dnov,

a prek mojih okov

vidim zgolj novo mejo;

drugačno samoto, paleto noči,

saj sem huje kot panter ukleščen v breznadju,

ki v skriti globini očesa, ozadju,

pokaže skrivnostne izvore moči.

Naj še sam pojdem v kletko,

pa naj gleda cel vrt

da zaprt tu špancira

brez otrok, sanj in mira,

ko čaka na slavje in smrt,

homo decervicatus?

Peter Rangus