Prasketanje peščenih gradov
Za menoj nikogar
le senca
ki želi postati polna
se napihniti
v živo telo
a je tiho
da jo redkokdo opazi
četudi pokriva listje
pleza po stenah
in se dotika oblakov
je v sebi majhna
premajhna da bi se
postavila na noge
in odkorakala
da ugasne svetlobo
ki preslepi oči
da tipajo gladke oprimke
v breznu brez dna
a roke bi zaigrale
na strune vratu
in donečega trupa
da se usede prasketanje
peščenih gradov.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
- 05. 12. 2017 ob 08:47
- Prebrano 675 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 179.98
- Število ocen: 12
