So dnevi,

ko ne najdemo poti,
v nas umira upanje,
izgubljajo se sledi,

sledi otroških dni.

Ljubezen je čudna stvar,
velikokrat več vzame
trpljenje nam da,

 razum v ljubezni tej

neko čudno vlogo odigra.

Strahovi ti ne dovolijo,
da premagaš to morečo depresijo.
 Tisti ki zasipavajo te z ljubeznijo,

te ljubijo brezmejno,
zaradi dejanj storjenih

neizmerno trpijo.



Včasih jokaš za izgubljenimi iluzijami,
utapljaš se v njih,

mimo tebe  odteka sreča,
ki je ne spoznaš,

saj v preteklosti grehov se kobacaš.
....ne jokaj za izgubljenimi iluzijami,
raje  razpri roke objemi  dan..
skoči vanj  brez obžalovanja ,

pusti k vragu včerajšnji grešni stan,

ne dovoli biti nanj prikovan!!

Miša Topolovec