Kot zadnji žarek dneva,

ognjevito se iskriš pod obzorjem teme.

Zapadli sneg, že davno je skopnel

zakaj še vedno čakaš na polarni sij?

V rokah nosim srce iz ledu,

topel dotik moje dlani ga topi,

izginja kot iginjajo dnevi belega volka.

Z menoj vstopi v ledeno palačo.

Tam pa srečata se sedanjost in preteklost,

kot spoznanje oddih je resnico

in kot moj dotik postane hladen,

takrat ne oziraj se, kajti utonila sem v času.

Nikolina_Lorena