Rožnati cvet
mi je lica prerasel,
ko s trni je bodel
v belo tkanino,
ki sem jo tkala v noči,
da bi tebi jo dala,
ki greš s pušeljcem od mene,
v zelenem telovniku
in v hlačah zelenih,
z zvezdo na glavi
z roko na srcu
in z mojo podobo v žepu na strani.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: A.P.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!