KALUP
prazen sem
le ovitek slabe robe
na polici življenja
ki je nihče noče
počasi poteka moj rok trajanja
a nikomur ni mar
milijarde kalupov
v vseh barvah
se drenjajo poleg mene
iščejo kupce
toda trgovina je prazna
sami sebi smo konkurenca
sami sebi smo davek
zemlja pa počasi poplesuje
po svoji liniji
in se ukrivlja pod našo težo
zavrgli smo ulitke
ki so bili dobri
sedaj smo ostali le mi
izdelki masovne proizvodnje
Pesem, ki izpostavlja uniformiranost družbe s primerjavo masovnih proizvodov - človek je postal blago s kratkim rokom trajnja (pa ne zaradi starosti) ... čestitke,
Ana
ostili = ostali ?
Lp, JUR
Jur, hvala za ostro oko - popravljeno,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pohandy
- 30. 11. 2017 ob 05:56
- Prebrano 731 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 141
- Število ocen: 6