Plimovanje
naplavilo me je v sipine
med suhe trave
zlomljeno trsje
ziblje veter
ki odnaša šum
scefranih senc
grabim za koščki
presahlih neder
oseka v njih me položi
v nevidne prste
ki me obrnejo kot prodnik
in morje vsega
žejno liže
kotanjo z mojimi sledmi
"naplavilo me je v sipine ...";
pesem, ki se je zlila vame, Irena, in kar zadržala bi to bogastvo naplavljenih misli ...
lp, koni
in misel postane lebdeča
kjer morje boža kopno
Hvala, draga Koni <3
objem
lebdi nad praznimi kotanjami, kjer nas več ni
Igorj, hvala...pogrešala sem te :)
tudi jaz tebe...
in šelestenje besed
Čeprav se zdi, da smo, že vnaprej vemo, da nas plima vsega nosi in odlaga v Nič ... sami postnemo oseka, usahla nedra so znak končanega ciklusa. Nekaj časa še grabimo za vsem, tudi za nevidnimi prsti, ki nas obrnejo po svoje, potem pa sprejmemo neizbežno. Morje zakrije sledi ...napram morju, simbolu za Vse, smo mi en mali Nič. A zavedanja o sebi ne damo!
LP, Lidija
Hvala za lep komentar in črtice, Lidija.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 29. 11. 2017 ob 08:25
- Prebrano 792 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 392.23
- Število ocen: 20