nekaj je vmes
kot korenina posajeno v nezavedno
nevidna vez
med truplom ki mi pravi da je jaz
in dušo ki mi šepeta da laže ego
sem jaz njen pes
je ona moj
kdo koga vodi
kdo koga kot balon na vrvici pusti
v navidezni svobodi
da išče Vse
kar zdi se nemogoče
ker zgoraj ni nebeških vzdihov ko me ljubiš
in spodaj ne nebes brez tiste misli
ki rojeva strah
da šineva prekmalu vsak v svoj konec
in vzame k sebi vsakega drug bog

ki se reži kakor otrok
s šopom niti v rokah
s katerih plahutamo

v dvoje nog in rok

srce brezglavo

v glavo

v misel

pi - irena p.