Ves dan
so otroci
obešali kapljice
na sončne žarke.
Med tenkimi prsti
so jim tekle želje
široke kot morje,
ki so ga nekateri prepluli,
globoke kot morje,
ki so ga nekateri posejali.
Tam za visokimi belimi stavbami
je bil konec sveta.
Le mavrice ni bilo.
Majda, kako veliko ♡ imaš.
Jokam s sončnimi žarki.
lp
lepa ... mavrično se prelivajoča Majdina pesem k meni, ki otrokom, ki so ves dan obešali kapljice na sončne žarke, privoščim, da bi se jim pokazala tista prava, pisana, navdušujoča mavrica barv ...
Lp, koni
Koliko možnosti v otroškem vsesvetu!, ki se (z odraščanjem) konča ... če še lahko v kapljicah vidiš mavrico (in bravo, uspela si jo uporabiti ne da bi izbijala iz pesmi kot obrabljena beseda), si kot bi bil vrnjen ... čestitke k rahločutni in globoko pomenski drobni pesmi,
Ana
Drage
triglav,
koni,
urednica Ana.
Hvala! Ta pesem mi, zaradi (v)poklica, ki ga opravljam ( in je več kot to )
in zaradi Časa, ki se ga vedno bolj bojim, veliko pomeni.
In zato mi veliko pomenijo vaše besede. Hvala!
Topel pozdrav,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!