kako daleč puščam

temna soba si je izpraskala dlan
in nehala živeti v meni. potisnila sem jo
kot izpuščaj, ki napada tigraste komarje.

 

ko sem žejna, poiščem najbližjo reko s podvodnimi
ljudmi. ko sem žejna, jih pijem. na ribah so sledovi
mojih obrisov.

 

danes si zavihal noge in ujel ribo. ker se je rdeče lesketala
in si hotel sklatiti žito z mrzlih polj. kot meso. kot mene.

 

danes si pomislil, kako dobro je hoditi po mojih rokah.
posebno po prstih.

 

še vedno puščam. ko bo premalo rečnih sadežev, 
se bom napolnila s kamni in moje prsi bodo bele.

Vesna Šare

Svit

Poslano:
22. 11. 2017 ob 13:15

* Poetesa *

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Vesna Šare
Napisal/a: Vesna Šare

Pesmi

  • 21. 11. 2017 ob 11:06
  • Prebrano 775 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 265

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!