SRCE bo našlo pot
Kako, da prej že nisem zbral poguma?
Sem res verjel, da si me pozabila
in je medlila tvoja slika mila
v tej žalosti, bolj kisli od agruma?
A strlo bo srce prisego uma
in poiskalo dom, kjer bivaš, Vila!
Ti si mi dar ljubezni poklonila
in me peljala tja iznad razuma.
Te zdaj le um od mene oddaljuje
in pravi mi, da nisem vreden tebe.
Ob tem pa tvoja duša objokuje
vse dneve, ko izgublja delčke sebe,
ki v zvezdice srcé jih moje kuje,
da jih pozaba v zemljo ne zagrebe.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dule Metulj
- 10. 04. 2009 ob 15:21
- Prebrano 1031 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 272
- Število ocen: 10
