Stvoren za ovisnost o vodenom
I zemljanom znaku, istodobno
Ne pitaš plovidbe kako i zašto sjedinjuju
Hrbate Presla i zodijak nad panoramom
Velikoga grada u kojem svaki trenut
Nove želje potkivaš moćima
Što izmiču danu i dlanu.
Stvoren si za ovisnost
O neizgubivom sjemenu prvotnom
Pa pitaš Je li san ekliptika što otvara
Lov i lovore mrakom punim očima.
Ti zemljani si i vodeni znak
Rekoše i otploviše pod svojim
Bijelim jedrima (Takvog te skrivam
Od ubojite strijele
Koja ne promašuje metu
Ničijeg sopstva, ni specifičnosti).
Iako stvoren za ovisnost
Za oslonac i utjehu
Opšiven između žubora, između redaka
Ne pitaš više Što si, oče
Pod tužnim ognjištem ostavio.
Tek ispisuješ još jedan igrokaz
Sročen igrom i imitacijom života
Budan kao i neminovnost
Nove rečenice za svoju biografiju.
(Bgd, listopad 2017.)
Stvoren, stvoren si... Znači - omeđan, ograničen... telom i telo ima svoju sudbinu, koja je opet ograničena tuđom... U tom rvanju sa svojim ograničenjima, čovek provodi život, maštajući o slobodi, pitajući se gde je? Samo je duša neograničena, neomeđana, al to se spozna iza ovoga, onda kad napusti "tužno ognjište"... Tužno, setno, prelepo Mirko...
Lp Milena
Hvala najljepše, Milena, na divnom komentaru i pažnji.
Lp,
Mirko
Mirko, predivna poezija zaokružuje pitanja o postojanju bića zemlje i neba.
Budi mi dobro,
Lep pozdrav, salke
Hvala ti, salke.
Pozdravljam te.
Pesem, skozi katero se steka prabitnost in podedovanost v trenutek, v spomin na očeta, ki živi skozi potomce. Nadgrajeno nadaljevanje vrste, kjer se duša ne deli ali uniči, ampak tudi ona prehaja ... lepe podobe in besedne zveze (dan / dlan, lov / lovor) sozvanjajo z igro, imitacijo življenja ... čestitke,
Ana
Najljepše hvala, Ana za podčrtanku.
Srdačan pozdrav iz Sarajeva:)
Hvala ti, salke!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!