Kot pesnica, pametna, spretna in zala
bi rada bogata in slavna postala
čeprav me politika vedno bolj mami
in svetla prihodnost, ki sije pred nami
naskrivoma sladka mi misel nagaja:
nekoč bom županja domačega kraja!
zato se politiki bom žrtvovala
le zanjo še svoje bom verze kovala
premišljeno stresala jih iz rokava
da ji bo uspevalo, kar namerava -
sesuti nasprotnika z verzom in rimo
saj somišljeniki si skupaj želimo
prevzeti oblast, opozicijo streti
da spet bo lepo kot pred mnogimi leti
ko složno s politično smo propagando
pometli pred prag opozicijsko bando
s sonetom zdrobila bom v prah gizdalina
razpočil se mu bo pod ritjo kot mina
oblast bo najvišji domet poezije
akrostih, ki raji možgane umije
* parodija na Prodajalko vijolic
Lepo in gladko ti žubori ritem ... Res si mojster verza, spoštovani poet, Matjaž!
Lp, Sašo
Hvala, Sašo, tudi tebi smelo teče studenec besedja, pravi užitek je zajemati iz njega! Lp M.
urednica
Poslano:
17. 11. 2017 ob 18:58
Spremenjeno:
17. 11. 2017 ob 19:03
ZABAVNO, Matjaž, mi je takoj prišel odgovor na misel:
Že res, a iz tega ni moke ne kruha
in tale namera je šibka kot muha.
Pisala lahko boš popevke, sonete,
gazele ..., posnemala dobre poete,
Lahko boš obsojala in glave "prala",
pa v rimah ubijala, teze podala.
Morda še pojokala ali se drla,
popljuvala druge, jim smisle podrla ...
Prav vse se v zarimane verze postavi,
A kaj, ko le en je odgovor res pravi:
Kar hočeš, nikoli ne boš doživela,
čeprav si najboljše namene imela.
Na ta način ni šans, ni upa ne vere,
saj: LE KDO PA DANES SPLOH PESMI ŠE BERE !
:)
Lp, lidija
Kako, da ne berejo? Včeraj, na vladi
se niso več mogli upreti nasladi,
da moje sonete bi znova prebrali
in so jih hvalili, nikakor ne v šali!
Ja, res mi na koncu je kdo poočital,
da že pred volitvami rad bi jih čital,
a kaj ko potem je prišlo do zamude,
posledice pa so, vsi vemo, prehude,
premagali so nas prav tisti debili,
ki moji soneti bi točke jim zbili.
Težko poetesam na našem je svetu,
če hočemo zvesto slediti dekretu ...
Fino bi bilo, če bi se še kdo vklučil v debato :), a ne, Matjaž?
Ali pa tudi ne. Politične teme pravzaprav ne pašejo v poezijo, saj skrajšujejo njen (izven)časovni domet in jo selijo na področje politične (anti)propagande. Prav to nam je skušala (nehote) sporočiti avtorica sonetov iz moje pesmice. Po mojem mnenju lahko samo redke izjeme potrjujejo to pravilo.
Lp - M.
stari, ti si pesnik!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: maatjazh
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!