Zatikanje duš

med zavozlane ude in telesa
je obredni ples nemirnih,
begajočih, nazaj hitečih lutk.


V telo vtkan spomin na vodo -
tisoč časov pred nami so
žene v njej našle besedo življenje -
neusmiljeno brni.

Luna jemlje v svoje hladne prste
samo sanje čudežnih otrok,
vse ostalo odpada in izginja
v črnini nepomembnega odtekanja.

Včasih vem, kam želim.

Ko ležem vznak
v varno ogrado zelenih preprog,
kjer sonce zlati tudi tople vetrove.

Vsi svetli pogledi malih ,
še nedokončanih ljudi
so zbrani pod istim obokom
zahajajočih planetov.

Vsi čvrsti otroci
z nasmehi na letečih preprogah,
z Aladinovimi svetilkami v žepih,
s prijatelji vrabci in mački
in potepuškimi psi.

Včasih je dovolj obstati.

Vzeti v roke
svoje malo razkvečeno srce
in ga pobožati ravno tam,
kjer je blatno,
potolčeno in polno strahu.

poetesa

Andrejka

Poslano:
16. 11. 2017 ob 12:16

Zelo dobra pesem. Naslov berem skupaj z naslednjo vrstico, ki v liričnem tonu ob rabi imenitnih podob prehaja v eno samo bolečinsko stanje moje notranjosti, a me istočasno v tolikšni meri obogati, da sem še bolj prepričana v moč izpovedne besede.  

Samo eno vprašanje: ali si morda mislila našle in si pomotoma izpustila L.

Lp

Andrejka

Zastavica

poetesa

Poslano:
16. 11. 2017 ob 12:58

Draga Andrejka!

Najlepša hvala za bogat in občuten komentar. Se strinjam s tabo. Beseda je moč in nam da moč, da smo. Hvala tudi za popravek. "L" se je izgubil po poti, ja ...

Lep dan!

Polona

Zastavica

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
16. 11. 2017 ob 17:32

Uročen (s)pijem te besede (z)vezane z ver(z)o(m) življenja!

Mucamaca, čestitke!

Jošt Š.


Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
16. 11. 2017 ob 22:01

še tako zataknjeni se odtaknemo

je prva misel, ki je prišla

ker se pač moramo zatikati

pa čeprav nas skrči

*

kr berem in berem...pobiram iz polnosti in se dodajam


objem

pi

Zastavica

poetesa

Poslano:
18. 11. 2017 ob 10:47

Draga Jošt in Irena! Hvala za vajin odziv in dotik. Vama želim poln dan! 

Pozdravčki!

Mm

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 11. 2017 ob 21:42

Vračanje k otroku, k nezamegljenem pogledu - pesem o tem, kar bi morali opaziti, pa smo se naučili spregledati, da bi preživeli. Zaključek pesmi deluje zdravilno in opogumljajoče: ni nam treba pri odraslem telesu vztrajati v nedokončanosti ... čestitke,

Ana


Zastavica

poetesa

Poslano:
21. 11. 2017 ob 13:08

Hvala, Ana!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

poetesa
Napisal/a: poetesa

Pesmi

  • 16. 11. 2017 ob 10:19
  • Prebrano 1013 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 435.22
  • Število ocen: 16

Zastavica