morbidne pesmi drejo v poezijo
izrivajo lepoto iz vsebine
stoletja stare pesniške veščine
prezirajo, čeprav se jih bojijo
prav ignorantsko zrejo v harmonijo
ki s kvintesenco sije nad kvartine
a z disonanco rimanje ukine
brezglavo v kaos mimo nje hitijo
in ko ta nori svet drvi v neznano
vrednote iz umetnosti hlapijo
grem sam po poti, ki beži pred mano
poslušam čudovito melodijo
vsa nova se razvija nad Ljubljano
in vidim stroje, ki pod njo molčijo
Da, da, Matjaž ... Resnično zelo pomenljiva pesem, ki je vredna razmisleka ...
Lepo pozdravljen,
Sašo
Poslano:
15. 11. 2017 ob 14:10
Spremenjeno:
15. 11. 2017 ob 14:10
Kadar preberem pesem, ki je lepa in ima močno sporočilno noto, mi je žal, da nimam možnosti podeliti višje podpore tudi v točkah.
Kot je napisal že Sašo:
pomenljiva, vredna razmisleka ♡
Res je pomenljiva, Sašo in Triglav, lepa pa ne preveč. Že dolgo me je mučila, a danes je nisem mogel več zadržati. Vsekakor stojim za njo. Lepo pozdravljena oba! M.
Maatjaz,
na tej poti nisi sam, a ker je težja je samotna. Kako ujeti lepoto besed v vsebino, ki šteje, zahteva malo več truda.
lovrenka
Lovrenka,
seveda nisem edini, kar nekaj poetov nas vztraja na samotnih poteh ob avtocesti duha časa, ki je še vedno naklonjen agresivnosti, disharmoniji in aritmiji. Pri meni gre bolj za občutek samosti, kadar vidim, kako zlahka obvelja za poezijo tudi najbolj prozaična proza, razložena v vrstice, ki naj bi igrale vlogo verzov.
Lep pozdrav, M.
Dober sonet, oseben pogled in konkreten prispevek pesnika h diskurzu o tem, kaj pesem je in kaj ni ... Lepo bi bilo prebrati kakšen odgovor v obliki pesmi, pa naj je to sonet ali pa ne ...
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: maatjazh
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!